Vrste spremenljivk glede na tip merjenja:

• Nominalne spremenljivke oz. nominalna merska lestvica (angl. nominal scale) – vrednosti lahko le razlikujemo med seboj: dve vrednosti sta enaki ali različni (npr. spol).
• Ordinalne spremenljivke oz. ordinalna merska lestvica (angl. ordinal scale) – vrednosti lahko uredimo od najmanjše do največje (npr. uspeh, strinjanje z vrednostmi “sploh se ne strinjam”, “ne strinjam se”, “niti niti”, “strinjam se”, “popolnoma se strinjam”).
• Intervalne spremenljivke oz. intervalna merska lestvica (angl. interval scale) – lahko primerjamo razlike med vrednostima dvojic enot; lahko povemo, za koliko vrednosti spremenljivke se neka enota loči od druge (npr. temperatura v stopinjah C, koledarsko leto).
• Razmernostne spremenljivke oz. razmernostna merska lestvica (angl. ratio scale) – lahko primerjamo razmerja med vrednostima dvojic enot; lahko povemo, kolikokrat večja/manjša je vrednost neke enote od druge enote (npr. starost, čas). Pri razmernostnih spremenljivkah je ničla absolutna ("naravno" določena in ne stvar dogovora kot pri intervalnih)

Vrste spremenljivk od nominalne do razmernostne so urejene od tiste z najslabšimi do tiste z najboljšimi merskimi lastnostmi. Višje merske lestvice (npr. razmernostna) zadoščajo tudi vsem lastnostim nižjih merskih lestvic (npr. nominalne). Ordinalne spremenljivke zadoščajo lastnostim, ki jih imajo nominalne spremenljivke, in podobno razmernostne spremenljivke zadoščajo lastnostim, ki jih imajo intervalne, ordinalne in nominalne spremenljivke.

Posamezne statistične metode predpostavljajo določeno mersko lestvico spremenljivk. Največ učinkovitih statističnih metod je razvitih za intervalne in razmernostne spremenljivke.