img
Parametrični in neparametrični t-testi

Glede na vzorec raziskave in normalnost porazdelitve podatkov, izbiramo med primernostjo statističnih testov, ki se najbolje prilegajo našim podatkom. Ob predpostavki normalnosti porazdelitve podatkov, izberemo parametrične t-teste, sicer neparametrične (alternative za parametrične teste ob predpostavki nenormalne porazdelitve podatkov).

SPSS pozna tri različne vrste t-testov (parametrični):

  • Za en vzorec (One Sample T Test)
    Preverjamo ali je povprečna vrednost ene spremenljivke različna (oziroma ali manjša ali večja) od hipotetičnega povprečja.
  • Za odvisna vzorca (Paired Samples T Test)
    Pri odvisnih vzorcih preverjamo ali je povprečna vrednost razlike vrednosti dveh spremenljivk pri istih enotah ali manjša ali večja (oziroma različna) od nič.
  • Za neodvisna vzorca (Independent Samples T Test)
    Preverjamo ali je povprečna vrednost iste spremenljivke v eni skupini enot različna (oziroma ali večja ali manjša) od povprečne vrednosti v drugi skupini enot.

    Pri t-testu za neodvisna vzorca ločimo dva načina primerjav med skupinama:
    če sta varianci v obeh skupinah enaki,
    če je varianca v eni skupini različna od variance v drugi skupini.
    Rezultati, ki nam omogočajo sklepanje o domnevi o povprečjih, se izpišejo posebej za primer, če sta varianci v obeh skupinah enaki in posebej za primer, če nista enaki. Na osnovi pregleda rezultatov - primerjav varianc - se moramo odločiti, katera od obeh možnosti je pravilna.

  • Z analizo variance (ANOVA) lahko preverjamo značilnost razlik med povprečji na populaciji v več skupinah.

    Z analizo variance lahko preverjamo značilnost razlik med povprečji na populaciji v več skupinah. Spremenljivko, po katerih enote razdelimo na skupine, imenujemo faktor. Faktorji so običajno spremenljivke, merjene z nominalno ali ordinalno lestvico, ki imajo le nekaj diskretnih vrednosti. Spremenljivke, za katere proučujemo razlike povprečnih vrednosti v skupinah, imenujemo odvisne spremenljivke. Odvisne spremenljivke morajo biti merjene z intervalnimi ali razmernostnimi merskimi lestvicami in morajo biti normalno porazdeljene (tudi v skupinah). Variance v skupinah morajo biti enake ali pa mora biti približno enako število enot v skupinah. V primeru, da preizkušamo značilnost razlik med aritmetičnimi sredinami v dveh skupinah enot je analiza variance enega faktorja vsebinsko ekvivalentna t-testu za neodvisne vzorce. Način preverjanja ničelne domneve pa je drugačen.

    POSTHOC - zahteva za izpis intervalov zaupanja za razlike aritmetičnih sredin med posameznimi pari skupin ter informacij, med katerimi skupinami so te razlike na populaciji statistično značilne pri stopnji značilnosti < 0.05. Pari takih skupin so označeni z zvezdico (*).

Neparametrični t-testi:

  • Za odvisna vzorca - Wilcoxon Rank sum test,
  • Za neodvisna vzorca - Mann Whitney U test,
  • Analiza variance - Kruskal Wallis test.